V soboto zjutraj sva se z
možem zapeljala v Železno kaplo na Avstrijskem koroškem in od tam po precej
ovinkasti, strmi cesti, za katero je potrebno odšteti 6 evrov, do planinske koče
Eisenkappelhütte na višini 1553 m. Od tu sva se podala na 2349 m visok Hochobir
(Ojstrc). Strma pot je sprva potekala po gozdu po debelih koreninah in kamenju.
Drevesa so nudila prijetno senco pred soncem, ki je kljub zgodnjim jutranjim
uram že pošteno pripekalo. Pot so popestrili kamniti možici in majhen lesen bivak v
pristnem alpskem stilu.
Po 45 minutah zmerne hoje
sva prispela na travnato pobočje s prvimi razgledi. Pot se je tukaj za kratek
čas položila in omogočila, da si oddahneva. Nato se je začela ponovno zmerno
vzpenjati in naju vodila po potki med pisanim gorskim cvetjem in belimi kamni.
Pri "hladnem izviru " (Kalte quelle), ki leži le par deset metrov
s poti, se lahko prijetno osvežimo in napolnimo steklenice s hladno vodo. Pot pelje mimo razvalin Rainer-Schutzhaus, ki
je bila uničena med 2. svetovno vojno.
Na vrhu sta naju pričakali
planinski kavki, ki sta se greli na soncu in seveda kup drugih pohodnikov, ki
so občudovali razgled na Dravsko dolino in Koroška jezera.
Po kratkem počitku sva se
odpravila nazaj proti izhodišču in si na travnatem pobočju, kjer pot preide v
gozd, na leseni klopci v miru privoščila zasluženo malico.
Na poti domov sva se
ustavila še na Klopinskem jezeru in se ohladila v prijetno hladni vodi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar